O meni Storitve Blog Domov

Kako me je neznanje iz investiranja pripeljalo na Bali

Ne vem, kako je pri drugih, ampak jaz sem do boljšega finančnega znanja prišla prek številnih zmot in napak. Opisala vam bom, kaj sem ušpičila, ko mi ni bilo jasno, kaj natanko naj naredim s privarčevanim denarjem.

Torej, če ste prebrali moj blog Partnerstvo in denar, že veste, da varčevanje večino mojega življenja ni bila moja vrlina. Z zapravljanjem nisem imela težav, varčevanje pa je bila pač druga zgodba.

Ampak prišel je dan, ko sem dojela, da je treba varčevati. Kako sem dojela – prepričal me ni nihče drug kot sam Tony Robbins.

Nekateri Tonyja najbrž poznate, za vse druge pa ga jaz predstavim tako: to je tip, ki je bil coach več ameriškim predsednikom, materi Terezi, princesi Diani in celo Nelsonu Mandeli. In si mislim – če je bil dovolj dober, da nauči nekaj pametnega Mandelo, bo najbrž dovolj dober tudi zame.

Tony ima neverjetno moč prepričevanja. Zares neverjetno. V preteklosti me je že prepričal (v spletnem programu), da sem začela teči. Vsi, ki me poznajo, bi bruhnili v smeh ob stavku, kjer se hkrati nahajava jaz in katerakoli oblika športa. Preprosto nisem športni tip. In dobrih trideset let mi je uspevalo, da sem ohranjala to identiteto. Potem pa je prišel Tony.

Ne samo da me je prepričal, naj začnem teči, prepričal me je, naj začnem kar takoj, nemudoma. Rekel je, da ni pomembno, kje se nahajamo, niti kaj delamo, vsaj petnajst minut si lahko vzamemo in gremo teč. Jaz sem se pa ravno v tistem trenutku “nahajala” v 31. juliju 2015. Bil je statistično drugi najbolj vroč dan tistega leta. Ura pa je bila dve popoldan. Ampak Tony je poudarjal, da ni izgovorov …

Tako me je prepričal, da sem dejansko šla teč, in to po najhujši vročini. Brez kakršnekoli kondicije, nikoli prej športala niti se družila z ljudmi, ki športajo. Spraševala sem se samo, kaj si bodo ljudje mislili, ko najdejo moje truplo v supergah sredi gozda: »Le kaj se je pletlo v glavi nesrečnemu dekletu, da gre po tem, ko nikoli ni teklo, teč ob dveh popoldne sredi poletja?«

Na srečo me ni kap in sem preživela. Od takrat sem tekla redno (!), večkrat tedensko, vse nadaljnje leto, celo pozimi, ko je bilo minus 10 stopinj in še noč.

Takšno moč prepričevanja ima Tony Robbins.

Zato ni čudno, da bi – če me že nihče drug ni mogel prepričati v varčevanje – to lahko uspelo samo njemu, samemu gospodu Neverjetnemu.

Prepričal me je s pomočjo svoje knjige Money: Master the Game. V njej se podrobno posveti tudi temi varčevanja. V knjigi izlije svoje srce, dušo, raziskave, pričevanja, ni da ni. Skratka, nimaš šans – ko prebereš to poglavje, greš varčevat. Deset odstotkov daš na stran od vsakega priliva, striktno. Ni več debate. Veš, da je to najboljša stvar na svetu. In se tolčeš po glavi, zakaj hudiča nisi že prej vedel, torej zakaj sem morala čakati štirideset let, da sem preproznala tako fantastično stvar, kot je varčevanje? What was I thinking???

Ko obrodijo sadovi

Tako kot pri teku sem se tudi varčevanja držala kot pijanec plota, čemur so kmalu sledili rezultati. Nisem pričakovala, ampak kar hitro se je nabral lep kupček denarja (iskreno povedano, v primerjavi s prej, ko nikoli ni bilo nobenega kupčka, samo luknja, je v resnici vsak kupček lep – že samo ker obstaja, je lep brez primere).

A pojavil se je naslednji problem – kaj naj zdaj naredim s tem kupčkom? Take lepote ne pustiš ždeti na varčevalnem računu! Nekako ji moraš izkazati svoje spoštovanje …

Seveda je Tony v svoji knjigi natančno razložil, kaj narediti s tem denarjem (s prvim pravilom – nikakor ga ne porabi!). Privarčevani denar je kajpada treba oplemenititi! Jaz pa sem imela to smolo, da nikakor nisem razumela borze, investiranja, delnic, vse v zvezi s tem je bilo zame španska vas. In ko je Tony pisal o vlaganjih, se je v moji glavi naredila megla, kot bi začel govoriti v kitajščini. Imela sem namreč močno zasidrano prepričanje, da moji možgani niso sposobni razumeti sveta investiranja. S tem sem se tudi sprijaznila in vedela sem, da sta edini področji, ki potencialno vodita do finančne varnosti in ju dejansko razumem, nepremičnine in pisanje knjig. Zato sem se držala tega, kar sem poznala, investiranje pa gladko ignorirala.

Vrnimo se nazaj h kupčku denarja. Torej imamo pred sabo:

Ker pa ob tem nimam pojma, kako ta denar oplemenititi, niti ne verjamem, da se tega lahko naučim, se lahko zatečem edino k dobrim starim izkušnjam. In tisto, kar poznam in kar sem tudi dolga leta pridno vadila, je – kako denar zapraviti!!! Juhuhu, oči so mi zažarele. Razmišljala sem, da bo ta denar šel za nekaj res posebnega.

In je šel. Dobro leto po začetku varčevanja smo s vso družino odpravili na dvomesečno dogodivščino na drug konec sveta – na sanjski Bali! Tam sem preživela najlepšo jesen v svojem življenju (še decembra je bilo trideset stopinj), začutila nestresni tempo življenja, se zbližala s svojo družino in celo premagala strah pred žužki. Saj prav veliko izbire nimaš, ko enkrat večerjaš in spiš z gekoni, malimi kuščarji, in nimaš pojma, ali so nevarni ali ne. Enemu smo po pomoti spražili rep, ko smo nič hudega sluteč vklopili toaster in je poletel ven s svetlobno hitrostjo … Ampak to je že druga zgodba.

S to zgodbo sem vam želela dati primer, kakšne napake lahko človek naredi, če ne razume dobro sveta financ. Namesto klasične formule VARČUJ IN INVESTIRAJ sem iz finančne perspektive naredila daleč največjo neumnost: VARČUJ IN ZAPRAVI. Ampak iz človeške perspektive pa nikakor ne morem reči, da sta bila dva meseca Balija napaka. Preveč dobro smo se imeli, da bi sploh pomislila na kaj takega, in nihče od nas ne obžaluje niti minute, ki smo jo tam preživeli.

Brez sramu priznam: upam, da boste s pomočjo mojih delavnic in individualnega svetovanja dobili boljši občutek in več poguma za investiranje, kot sem ga jaz od Tonyja. Pa za to ne krivim njega, ampak sebe, da ne bo pomote. Imam pa tudi več zaupanja v vas, drage dame, kot sem ga imela vase, da boste lažje začele investirati.

Varčevanje se splača v vsakem primeru – ali vas pripelje do varne pokojnine ali pa na Bali – preprosto ne morete zgrešiti!